stated what we agreed etc.), a SUBTLE REMINDERS IF VERY PUBLIC on previously isolated torture death threats WHICH POLICE ALONE PARTICIPATED flew straight in my face - not anywhere near as violent, but reminding of violence was consistent and at times if pulled aside repeated....Russian chapel at Slovenian Vršič where Zmago Jelinčič alone would deliver me REPEATEDLY for torture was no exception to Milan Kučan rule...same went on for over two decades at partisan memorials all over Slovenia with neighbors such as Bergers participating...
Tako pa o vojni v Ukrajini prijatelj komunizma pic.twitter.com/YxTipnnWxn
— Portal e-maribor.si - Слава Україні (@e_maribor) March 7, 2022
EU bo pošiljala orožje v Ukrajino.🤔 Pa kaj je nora! 😡 Ali bo tudi Slovenija sodelovala pri tem? 🙄 In jih zaradi bedaste ameriške politike dobila po glavi!🤦♂️ Kjer se tepejo medvedi je trava poteptana, naj Slovenija ne bo! Umaknimo se, ne bodimo v prvi vrsti, pamet v roke!!!
— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) February 27, 2022
Kučan bo eden redkih, ki bo z udeležbo pri ruski kapelici izkazal podporo vojnim zločincem
Pred nami je zadnja nedelja v juliju, ki jo vsako leto zaznamuje tradicionalna slovesnost ob Ruski kapelici. Tokrat naj bi dogodek, zaradi dogodkov v Ukrajini, potekal v zelo okrnjeni izvedbi, vabilo pa naj bi prijeli le “prijatelji in člani”. Povsem nepresenetljivo je udeležbo napovedal Milan Kučan in po poročanju medijev še Jože Colarič, generalni direktor in predsednik uprave Krke. Dogodek, v trenutnih razmerah, v javnosti sproža ogorčenje.
Ruska kapelica je spomenik nad Kranjsko Goro, umeščena ob poti do prelaza Vršič, ki so jo v težkih vojnih razmerah gradili ruski ujetniki. Vsako leto je tam organizirana pietetna slovesnost v spomin vsem, ki so med gradnjo ceste na Vršič umrli. A slovesnost ni le pietetne narave, je tudi prvovrsten politični spektakel, ki združi vrh ruskega političnega vodstva in proruske slovenske politike, v prvi vrsti Milana Kučana.
Saj se spomnimo, ne, da je bil Putin na Vršiču **po** aneksiji Krima, **po** sestrelitvi malezijskega letala in **po** ruski kolaboraciji z donbaškimi separatisti?
— Žiga Turk (@ZigaTurk) July 29, 2022
Verjetno tudi tisti obisk ni imel nobene povezave z ničemer. https://t.co/Ke5CISpzsC
Mineva mesec dni od Putinove agresije nad Ukrajino in več kot pet let, ko se mu je leva elita “priklonila” pri ruski kapelici
Natanko mesec dni nazaj je ruska vojska napadla suvereno Ukrajino, v tem času pa je storila številne vojne zločine in povzročila masovno begunsko krizo v Evropi. Poletje leta 2016 pa je bilo zaznamovano z napetimi odnosi med EU in ZDA na eni ter Rusijo na drugi strani. Kriza je nastopila ob ruski okupaciji delov suverene in neodvisne države Ukrajine leta 2014, s čimer je Rusija grobo poteptala mednarodno pravo. Kljub temu se je predsednik države Pahor odločil, da bo v osrčje Evrope, na vsakoletno slovesnost ob ruski kapelici pod Vršičem, povabil diktatorja Vladimirja Putina. To so mnogi razumeli kot nesramno provokacijo, ki bi utegnila resno škoditi ugledu Slovenije znotraj EU in Nata. Ob kapelici se je tedaj zbralo več vidnih predstavnikov tranzicijske levice: Miro Cerar, Karl Erjavec, Borut Pahor, Milan Brglez, Danilo Türk, Anja Kopač Mrak, Branko Masleša in celo Kučanovi politkolesarji.
V resnici je šlo le za gnilo češnjo na vrhu neokusne, plesnive torte, za simptomatiko globlje patološke simbioze med slovensko levico in avtokratskim režimom v Moskvi. Ta se je poglabljala tekom levih vlad in dosegla svojevrstno kulminacijo prav v času predsednika vlade Mira Cerarja in zunanjega ministra Karla Erjavca. Slednji je zaslovel ravno po tem, da ni niti enkrat samkrat obiskal ZDA, se je pa v vlogi državnika, večkrat mudil v Moskvi, z ruskimi predstavniki pa sestajal tudi na Slovenskem.
V tistem času je bil naš veleposlanik v ZDA diplomat Božo Cerar, ki je svoje videnje zaskrbljujočih razmer opisal sledeče: “To obdobje, ko je bil Erjavec zunanji minister, je šlo za neko obdobje v naši zunanji politiki, ki nam ne more biti ravno v ponos. V tistem času, se je Slovenija precej oddaljila od, v resoluciji Državnega zbora začrtani smeri naše zunanje politike, ki jo v mnogočem opredeljuje predvsem članstvo v EU in v Natu.” Kot je še navedel Cerar, je obenem prišlo do zanemarjanja odnosov z našim strateškim partnerjem in zaveznikom – z ZDA.
Kot je v nadaljevanju še pojasnil Cerar, ni šlo zgolj za zbližanje z Rusijo in Putinovim režimom. Nekaj so povsem normalni odnosi s tujo državo, tudi takšno, ki ti “ni blizu”, in ki ne zastopa enakih vrednot, kot jih zastopamo v Sloveniji. Nekaj je normalno gospodarsko, politično sodelovanje itd., nekaj povsem drugega pa je “klanjanje” nekomu, ki spodkopava organizacije, katere članica smo (EU in Nato), in ki je le malo pred tem izvedel prvo agresijo na Ukrajino (leta 2014) ter celo anektiral dele te države.
No comments:
Post a Comment