Janšev lapsus na hrvaški televiziji: Moj oče se je rešil iz Hude Jame
Predsednik SDS Janez Janša je pretekli teden gostoval pri kontroverznem hrvaškem televizijskem voditelju v oddaji Bujica. Ko sta govorila o povojnih pobojih, je Janša dvakrat ponovil, da se je njegov oče "rešil iz Hude Jame". To pa se ne sklada z njegovimi dosedanjimi zapisi in pričevanji, da se je Janezu Janši starejšemu uspelo rešiti z morišča pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. "Šlo je za lapsus," je za N1 pojasnil Janša.
Ob robu mednarodne konference Današnji izzivi konservativizma, ki je prejšnji teden potekala v Zagrebu, glavni govorec pa je bil prejšnji slovenski premier in dolgoletni predsednik SDS, je Janez Janša gostoval tudi v oddaji Bujica.
Že leta jo vodi Velimir Bujanec, ki nikoli ni skrival svoje naklonjenosti skrajni desnici. V 90. letih prejšnjega stoletja se je med drugim fotografiral v uniformi nacistične Nemčije s kljukastim križem, za njim pa je videti zastavo nacifašistične Neodvisne države Hrvaške (NDH), ustaški vzklik Za dom spremni in plakat ku-klux-klana. Večkrat je tudi izražal podporo zloglasnemu voditelju NDH Anteju Paveliću. Leta 2014 je bil po priznanju krivde pravnomočno obsojen, ker je s kokainom plačeval seks prostitutki.
Simboli ustaškega režima ga sicer spremljajo tudi v sedanjosti – pred dvema letoma je v svoji oddaji desničarskemu hrvaškemu generalu Željku Glasnoviću ob koncu kot darilo predal zastavo NDH in čutaro z omenjenim ustaškim vzklikom.
Janša je v njegovi oddaji gostoval že leta 2015, prav tako v vlogi predsednika največje opozicijske stranke. V tokratnem, dobro uro dolgem pogovoru sta z Bujancem med drugim komentirala politične razmere v Sloveniji.
https://primorske.svet24.si/slovenija/po-maljevcevem-mnenju-bo-zakon-o-dolgotrajni-oskrb
Po Maljevčevem mnenju bo zakon o dolgotrajni oskrbi po vetu znova potrjen
Zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega je DS danes izglasoval odložilni veto, krepi mrežo in dostopnost do javnih storitev za vse uporabnike in družine ne glede na njihovo materialno stanje ali druge okoliščine, je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac zapisal v odzivu na veto. Meni, da bo DZ v petek zakon vnovič potrdil.
Minister Mesec: To se mi zdi nesprejemljivo za slovensko družbo
Luka Mesec je spregovoril o primeru šestletnika, ki je bil pozitiven na kokain.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je izrazil obžalovanje ob dveh zelo tragičnih primerih z otrokoma, ki smo jima bili priča v zadnjih tednih v Sloveniji. Prvi je smrt 3-letnika v avtu, drugi nedavno razkriti, s 6-letnikom, ki je bil pozitiven na kokain. »Oboje se mi zdi popolnoma nesprejemljivo za slovensko družbo. Ukrepali bomo ostro. Inšpekcija je že na CSD Južna Primorska, kjer ugotavljajo, ali je prišlo do kršitev ali do malomarnosti."
Mesec je povedal, da bo počakal na poročila inšpekcije, ki jih pričakuje v nekaj dneh. Potem pa bodo ostro ukrepali, ukrepi pa bodo odvisni od vsebine poročila. Ključni vprašanji, na kateri Mesec želi odgovor, preden ukrepa, sta: - Kaj točno sta šola in mama otroka opozarjali 28. maja? - Zakaj je odziv CSD trajal mesec in pol?
»Če je šlo za malomarnost, bodo vsi odgovarjali,« je bil oster Mesec in še, »da tukaj ne bo pardona«.
Ob tem je še povedal, da se s težavami na CSD-jih soočajo že dlje časa in da že potekajo pogovori, kako reorganizirati njihovo delo, kako preprečiti tragedije, kot smo jima bili priča.
Napovedal kadrovsko okrepitev na CSD
Na centrih za socialno delo se soočajo s prevelikim številom administrativnih zadev, ki jim kradejo čas za delo na terenu in v pomoči ljudem, je razložil Mesec. Ob tem pa napovedal, da nameravajo kadrovsko okrepiti centre in zagotoviti več ljudi za delo z družinami.
Poudaril je tudi vrstniško nasilje in delo z otroki po težkih ločitvah, ki sta po njegovem najbolj pereči področji. »Tragedije moramo uspešno in učinkovito reševati, preden se zgodijo."
Na pristojnem CSD so v primeru družine šestletnika, pozitivnega na kokain, pojasnili, da so z mnenjem sodišču podprli predlog mame za zaščito otroka. Ocenili so namreč, da je oče hudo kršil svoje starševske dolžnosti. Dodali so tudi, da pred majem, ko je z njim v stik stopila šola, niso dobili nobene informacije, ki bi terjala njihovo ukrepanje. Več v članku: Oglasili so se iz CSD v primeru šestletnika, pozitivnega na kokain: Družino poznamo
Televizija Slovenija (TVS) je v četrtek poročala, da je bil šestletnik iz slovenske Istre na toksikološkem testu pozitiven na kokain, potem ko se je od očeta vrnil k materi, ta pa je zaradi glavobola in slabosti šestletnika posumila, da z njenim otrokom nekaj ni v redu.
Primer policija še preiskuje, 40-letnega očeta pa so ovadili zaradi omogočanja uživanja prepovedanih drog ter zanemarjanja mladoletne osebe ter surovega ravnanja in je od 13. julija v priporu. Če bo sodišče odločilo, da je oče kriv, mu za posedovanje droge grozi od enega do 12 let, za zanemarjanje otroka pa do tri leta zapora.
Mati je po navedbah TVS več let opozarjala piranski center za socialno delo (CSD), da je oče odvisnik. Primer so danes komentirali tudi na CSD Južna Primorska. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, od februarja 2021 do 29. maja 2023, ko so prejeli pobudo osnovne šole, niso prejel nobene informacije – ne od mame oziroma staršev ne od institucij –, ki bi terjale ukrepanje s strani CSD.
Po prejemu obvestila s strani šole je CSD mamo povabil na razgovor in jo seznanil z možnostjo podaje predloga sodišču za začasno odredbo glede zaupanja otroka v varstvo in vzgojo njej in prepovedi stikov z očetom.
LJUBLJANA > Zakon bo po njegovem razbremenil finančni vložek uporabnika, storitve pa bodo na enak način na voljo po vsej državi tako v mestih kot na deželi. Glede na to je nujno, da zakon čim prej brez nadaljnjih političnih zapletov pripeljejo do končne uveljavitve, je dodal.
Meni, da bodo poslanke in poslanci na izredni seji v petek z absolutno večino stali na strani ljudi in stroke in zakon dokončno podprli.
Posredovanje DS z odložilnim vetom sicer ocenjuje kot povsem običajno in legitimno prakso v parlamentarnem postopku. Razpravo in odločanje državnih svetnic in svetnikov so budno spremljali in beležili pripombe, ki bi lahko v prihodnje izboljšale obravnavano področje socialnega varstva, je zagotovil.
DS je danes podprl predlog interesnih skupin delodajalcev, lokalnih interesov in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev in izglasoval odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi. Predvsem nasprotujejo delu zakona, ki s 1. julijem 2025 uvaja obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo. Za veto je glasovalo 17 državnih svetnikov, proti pa devet.
Predlog za odložilni veto je podprla tudi komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Državni svetnik Andrej Poglajen, ki je predstavnik lokalnih interesov, je dejal, da je razlogov za veto več. Javni razpravi je bilo namenjenih le pet delovni dni, socialni dialog je bil prešibek, ključno vprašanje pa je financiranje dolgotrajne oskrbe, je naštel.
Zakon, ki ga je DZ sprejel v ponedeljek, od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.
Toda interesne skupine menijo, da bi moralo biti financiranje dolgotrajne oskrbe urejeno tako, da zavezanci za plačilo storitev ne bi bili pretirano obremenjeni.
Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je državne svetnike pozval k zavrnitvi predloga za veto. Vstopne točke bodo na centrih za socialno delo, ki po njegovih besedah znajo delati z ljudmi. Zakon daje velik poudarek oskrbi na domu, je pojasnil. Starejši si namreč v svojem okolju želijo ostati čim dlje. Zakon uveljavlja novo blagajno za dolgotrajno oskrbo, v katero se bo letno nabralo približno 800 milijonov evrov, je dejal.
V razpravi državnih svetnikov je Monika Ažman, ki je bila v DS izvoljena kot predstavnica zdravstva, opozorila, da zakon nujno potrebujemo zaradi starajoče družbe. Starejšim je treba po njenem sporočiti, da je zanje poskrbljeno.
Urejeno dolgotrajno oskrbo potrebujemo, se je strinjala tudi Lidija Jerkič, ki je predstavnica delojemalcev. Zakon po njenih besedah res ne ureja vseh področij, ki bi jih lahko. A bo za to po njeni oceni še čas.
Novega stebra ni mogoče vpeljati drugače kot z novim prispevkom, je opozoril Branimir Štrukelj, ki je prav tako predstavnik delojemalcev. Kdor govori drugače, se spreneveda, je poudaril.
Toda zakon ni odraz družbene realnosti in bo prinesel več težav kot koristi, se je odzvala Jasmina Opec Vöröš, ki je predstavnica lokalnih interesov. Zakon ni rezultat medgeneracijskega sporazuma, vse breme izvajanja dolgotrajne oskrbe pa bo na javnih zavodih, je izpostavila.
"Tako blizu, kot smo si deležniki zdaj, nismo bili še nikoli," je menil Leopold Pogačar, ki je bil v DS prav tako izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov. Obžaloval je, da je vlada tako hitela z obravnavo zakona po nujnem postopku. Če bi razprava tekla do jeseni, bi po njegovi oceni lahko dosegli soglasje.
Predstavnik lokalnih interesov Dejan Crnek pa je menil, da bi se moral pripravljavec zakona posvetovati s tistimi, ki delajo na terenu. Njihov pogled se namreč razlikuje od pogleda iz pisarne, je izpostavil.
Poslanci bodo torej morali o zakonu o dolgotrajni oskrbi glasovati še enkrat, predvidoma bodo to storili na petkovi izredni seji DZ. Tokrat bo za vnovično potrditev potrebnih 46 glasov. Zapletov pri tem ni pričakovati, zakon je namreč že ob prvem glasovanju potrdilo 54 poslancev. Bi pa zakon pred dokončno uveljavitvijo lahko še naletel na kakšno oviro. V opoziciji, kjer so v času priprave in obravnave zakona tega ostro kritizirali, se sicer pobudo za posvetovalni referendum niso odločili. Prav tako se postavlja vprašanje, ali je ob dejstvu, da zakon uvaja nov prispevek, sploh mogoč zakonodajni referendum. Bi pa lahko opozicija vložila zahtevo za ustavno presojo, dokončne odločitve o tem sicer naj ne bi še sprejeli.
Nika Kovač o koaliciji: Občutek imam, da se stranke ne zavedajo, da bi bilo preprosto treba delati #video
"To, da jih množično ni na terenu, da se ne aktivirajo njihovi najvidnejši predstavniki, da njihova strankarska komunikacija teme skorajda ne vključuje in da mi ponovno diktiramo tempo kampanje, me malo jezi in tudi žalosti," je v intervjuju za Siol.net o referendumski kampanji koalicijskih strank Za javno RTV in vlogi Inštituta 8. marec povedala direktorica Nika Kovač. Inštitut, nad katerim bdi 29-letnica, se je znova znašel v vlogi glavnega branika, tokrat profesionalizacije javne RTV, čeprav si tega, kot pravi Kovačeva, niso izbrali.
Inštitut 8. marec
Inštitut 8. marec (uradno: Zavod raziskovalni inštitut 8. marec)[1] je slovenska nevladna organizacija, ki svoje poslanstvo opredeljuje kot »prevpraševanje različnih oblik podrejenosti, predvsem na področju spola, ter postavljanje neenakopravnosti v širši družben okvir«.[2] Direktorica Inštituta je Nika Kovač.
PregledUredi
Inštitut 8. marec sta leta 2016[3] ustanovila Simon Maljevac in Nika Kovač.[4] Kot poslanstvo Inštituta je ob ustanovitvi Kovač opredelila boj za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo.[5]
Vodstvo in članiUredi
Ob ustanovitvi je funkcijo ustanovitelja zavoda zavzel Maljevac[6][7] (sicer član in politik stranke Levica[8]), direktorica pa postala Nika Kovač.[5] Koordinator dogodkov Inštituta je novinar Mladine Luka Volk.[9]
Aprila 2022 je Maljevca na položaju ustanovitelja nasledila Alenka Kreč Bricelj.[10]
FinanciranjeUredi
I8m za časa oktobra 2022 ni bil deležen javnega financiranja. Po besedah Nike Kovač so člani Inštituta do referenduma o zakonu o vodah delovali kot prostovoljci, nato pa so postopoma pričeli s profesionalizacijo in se pričeli prijavljati na razpise za financiranje, med drugim na razpis Guerrilla Foundation in Planned Parenthood.[11] Guerrilla Foundation je v letu 2021 Inštitutu podelil 30.000 € sredstev.[12]
Obtožbe o nezakonitem financiranju kampanj iz tujine
Podmladek SDS je I8m očital, da je I8m z sredsvi Guerrilla Foundation financiral referendumsko kampanjo o zakonu o vodah in s tem kršil volilno zakonodajo, ki prepoveduje financiranje kampanj iz tujine; I8m je na očitke odgovoril, da so donacijo prejeli nekaj šele mesecev po koncu omenjene kampanje in da je bila kampanja financirana iz ločenega namenskega računa drugega društva, računsko sodišče je maja 2023 pritrdilo, da I8m ni kršil volilne zakonodaje-[13]
Napadi na članeUredi
| Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |
DejavnostUredi
| Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |
#JaztudiUredi
Februarja 2018 je pod okriljem Inštituta 8. marec stekla kampanja #jaztudi po vzoru mednarodnega gibanja proti spolnemu nasilju #metoo. Vzpostavili so spletno stran, na kateri so zbirali pričevanja žrtev spolnega nadlegovanja in nasilja.[14][15] Novembra 2021 je bilo na spletni strani zbranih 307 zgodb.[16]
Redefinicija kaznivega dejanja posilstvaUredi
2. februarja 2021 je Inštitut 8. marec v državni zbor vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja.[17] Redefinicija bi pomenila spremembo v model "samo ja pomeni ja". Po njihovem mnenju s tedanjim zakonom žrtve niso bile dovolj zaščitene, saj po besedah predstavnice Inštituta Kristine Kranjc: "To v praksi pomeni, da nista kaznovana uporaba zvijače, presenečenja žrtve, da ni žrtev ki spi, otrpne, ali drugače ni zmožna reči ne, pač storilec ne rabi uporabiti sile, ker se žrtev ne upira".[18]
Uspešno so zbrali 5000 podpisov, vendar je dan pred nameravano vložitvijo zakona v parlament, namesto tega vlada vložila svoj predlog sprememb. Inštitut je vladi očital, da so s tem izigrali žrtve in sporočili državljanom, da njihov podpis nima vrednosti. Ker z vladnim predlogom še niso bili seznanjeni, je njihov predlog v DZ vložila skupina opozicijskih poslancev iz vrst LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in Levice. V teh strankah so vladi očitali, da ni ravnala pošteno. Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da so – kljub drugačnim stališčem v preteklosti – tudi v njihov predlog vnesli model ja je ja. V opoziciji so potrdili možnost, da lahko pride tudi do združitve predlogov.[19] Ker je bil vladni predlog formalno pomanjkljiv, je parlamentarna procedura stekla za prvotni predlog.[20]
Sprememba zakona po modelu "samo ja pomeni ja" je bila 4. junija 2021 na seji DZ sprejeta z 78 glasovi za in tremi proti.[20]
Referendum o spremembah zakona o vodahUredi
Inštitut je na referendumski kampanji sodeloval na strani nasprotnikov zakona.[21] Z drugimi nevladnimi organizacijami so se povezali v Gibanje za pitno vodo. Koordinatorica kampanje nasprotnikov zakona je bila direktorica Inštituta 8.marec Nika Kovač.[22]
Zakon za odpravo škodljivih ukrepov vladeUredi
V Inštitutu 8. marec so 10. januarja 2022 predstavili predlog zakona, s katerim naj bi odpravili škodljive ukrepe oblasti.[23] Podpise so začeli zbirati 30. marca 2022.[24] Potrebnih 5.000 podpisov (s čimer bi dosegli, da ga državni zbor mora obravnavati) so po lastnih navedbah zbrali že prvi dan, kot cilj pa so si zadali vsaj 60.000 podpisov.[25] Podpise za zakon med drugim zbirali pred upravnimi enotami.[26]
Odziv političnih strank
Tedanje opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB so pobudo podprle, nekateri predstavniki teh strank pa so jo tudi javno podpisali in oddali.[24] Pobudo so podprli tudi v Gibanju svoboda.[27]
Tedanje koalicijske stranke SDS, NSi in Konkretno (Povežimo Slovenijo) so se odzvale, da ni potrebe po odpravi vladnih ukrepov, saj da ti niso bili škodljivi. Pri tem so predstavniki teh strank tudi delili mnenje, da je ravnanje inštituta v nasprotju s pravili in morda tudi zakoni. Navedli so tudi, da naj bi Inštitut izvajal volilno kampanjo, ki pa je po zakonu dovoljena samo političnim strankam.[24]
Kampanja Gremo volitUredi
V času pred državnozborskimi volitvami leta 2022 je Inštitut izvajal akcijo Gremo volit, ki je bila hkrati namenjena za zbiranje podpisov za Zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade in za spodbujanje državljanov k udeležbi na prihajajočih državnozborskih volitvah.[28] Pri pripravi kampanje je po navedbah Inštituta prisostvoval tudi Arun Chaudhary,[29] ki je služil kot uradni videografer predsednika ZDA Baracka Obame in kot kreativni direktor in uradni fotograf predsedniške kampanje Bernija Sandersa.[30]
Nika Kovač je bila na podlagi kampanje Gremo volit izbrana, da je maja 2022 v okviru dogodka Obamove fundacije bivšemu predsedniku ZDA Baraku Obami osebno predstavila svoje dejavnosti v zadnjem letu.[31]
Kritike
Premier Janez Janša je kampanjo označil za "najbolj množičn[o] kršitev zakonodaje o volilni kampanji v zgodovini Slovenije" ter navedel trditev, da se kampanjo financira z davkoplačevalskim denarjem in denarjem iz tujine, kar da je "strogo prepovedano in kaznivo".[32]
Nudenje brezplačnih prevozov na volišča
Sindikat taksistov je v okviru kampanje Gremo volit v sodelovanju z Inštitutom na dan volitev nudil brezplačne prevoze do volišč osebam, ki so se soočale z izivi pri dostopanju do volišč (starejše državljane in ranljivejše posameznike), v ta namen pa so zasnovali tudi namensko aplikacijo. K sodelovanju pri nudenju prevozov na volišča so povabili tudi prostovoljce.[33]
Inšpekcijski postopek zaradi domnevne kršitve volilne zakonodaje
Inšpektorat za notranje zadeve je zaradi več anonimnih prijav in več novinarskih vprašanj v zvezi z domnevnimi kršitvami volilne zakonodaje s strani Inštituta zoper Inštitut glede domnevnih kršitev začel zbirati pojasnila in dokaze o domnevnih prekrških, v okviru česar je Inštitutu poslal poziv, naj Inštitut inšpektoratu predloži dokazila o vsebini in programu kampanje in se opredeli do navedb, da Inštitut izvaja volilno kampanjo.[34] Pod poziv inšpektorata Inštitutu se je podpisal glavni inšpektor Mark Kandolf, ki ga je vlada imenovala dan poprej, funkcijo pa je začel opravljati na dan izdaje poziva Inštitutu.[35]
V Inštitutu so v inšpekcijskemu postopku prepoznali poskus diskreditacije Inštituta s strani oblasti,[34] navedli pa so tudi, da pretehtavajo možnost kazenske ovadbe zoper inšpektorja zaradi zlorabe uradnega položaja.[36]
Ustavni pravnik Saša Zagorc je o potezi inšpektorata zapisal, da naj bi v skladu s pravnimi pravili inšpektorat sam navedel lastno mnenje o obstoju kršitve in s tem povezane dokaze, do katerih naj bi se nato domnevni kršitelj opredelil; v danem primeru je po njegovih besedah inšpektorat dokazilno breme napretil domnevnemu kršitelju, ki mora dokazovati svojo nekrivdo.[34]
19. maja 2022 je Inštitut od inšpektorata prejel obvestilo, da zoper Inštitut prekrškovni postopek ne bo uveden.[37]
OstaloUredi
Inštitut je novembra 2021 poslance DZ pozval, naj podprejo dodelitev 1,2 milijona € finančnih sredstev za vzpostavitev novega vira pitne vode za prebivalce Anhovega,[38] ki so se soočali z onesnaženostjo pitne vode, saj se je zajemno mesto nahajalo na reki Soči.[39] V ta namen je Inštitut pripravil tudi peticijo za zbiranje podpisov.[38] Proračunska sredstva za projekt so bila dodeljena isti mesec; za amandma je glasovalo 86 poslancev, proti pa 2 poslanca.[39]
Inštitut je 15. marca 2022 pričel z zbiranjem podpisov v podporo oddajam Studio City, Tednik in Tarča, ki so bile v predvolilnem obdobju na Televiziji Slovenija zaradi predvolilnih soočenj začasno ukinjene. Peticijo je v dveh tednih podpisalo prek 40.000 oseb.[40]
SkliciUredi
- ↑ »Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec - Ključne osebe na Biziju«. www.bizi.si. Pridobljeno 16. novembra 2021.
- ↑ »https://twitter.com/8marec«. Twitter (v angleščini). Pridobljeno 17. januarja 2023.
{{navedi splet}}: Zunanja povezava v|title= - ↑ »Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec | AJPES - ePRS«. www.ajpes.si. Pridobljeno 18. januarja 2023.
- ↑ »Prvi minister, ki je odkrito gej«. Mladina.si. Pridobljeno 16. januarja 2023.
- ↑ 5,0 5,1 »STA: V novoustanovljenem Inštitutu 8. marec za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo«. www.sta.si. Pridobljeno 28. aprila 2022.
- ↑ »Po napadu na Niko Kovač: policija razkrila več informacij #video«. siol.net. Pridobljeno 14. januarja 2023.
- ↑ »Golobova zahvala gibanju 8. marec? Ustanovitelj naj bi postal novi minister za delo«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 2. junija 2022.
- ↑ »Prvi minister, ki je odkrito gej«. Mladina.si. Pridobljeno 2. junija 2022.
- ↑ »Inštitut 8. marec - Facebook«. Facebook. Pridobljeno 13. marca 2023.
Luka Volk, koordinator dogodkov pri Inštitutu 8. marec, [...]
- ↑ www.ajpes.si https://www.ajpes.si/eObjave/datoteka.asp?id=5458299&d=17660570. Pridobljeno 18. januarja 2023.
{{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen|title=(pomoč) - ↑ »8. marec ni dobil niti evra, Zavod sv. Stanislava pa 79 milijonov - Novice Svet24«. 8. marec ni dobil niti evra, Zavod sv. Stanislava pa 79 milijonov - Novice Svet24. Pridobljeno 31. januarja 2023.
- ↑ »2021 Annual Report - Guerrilla Foundation« (PDF). str. 11.
- ↑ Presekar, Domenika (17. maj 2023). »Računsko sodišče o prijavi podmladka SDS: Inštitut 8. marec ni kršil pravil«. N1. Pridobljeno 17. maja 2023.
- ↑ »#jaztudi – osebne zgodbe mizoginije v Sloveniji«. Pridobljeno 16. novembra 2021.
- ↑ »Inštitut 8. marec do zdaj prejel že več kot 40 zgodb spolnega nadlegovanja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 16. novembra 2021.
- ↑ »Zgodbe #jaztudi – #jaztudi«. Pridobljeno 16. novembra 2021.
- ↑ »Inštitut 8. marec v DZ vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov za redefinicijo spolnega nasilja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. decembra 2021.
- ↑ »"Samo ja pomeni ja" - kampanja za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. decembra 2021.
- ↑ »Boj za prestiž? Kritike vlade, ker je s svojim predlogom prehitela pobudo ljudi«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. decembra 2021.
- ↑ 20,0 20,1 »Uzakonjen model "samo ja je ja"; nevladniki: To je jasno sporočilo o popolni netoleranci nasilja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. decembra 2021.
- ↑ »Inštitut 8. marec: Predlog zakona močno poslabšuje obstoječe stanje naših voda«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. decembra 2021.
- ↑ »Kvorum je presežen, zakon odločno zavrnjen«. www.delo.si. Pridobljeno 30. decembra 2021.
- ↑ »nštitut 8. marec pripravlja t. i. zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade«. 10. januar 2022. Pridobljeno 10. aprila 2022.
- ↑ 24,0 24,1 24,2 »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 10. aprila 2022.
- ↑ »Inštitut 8. marec: število zbranih podpisov preseglo vsa pričakovanja«. www.24ur.com. Pridobljeno 10. aprila 2022.
- ↑ »Kampanja Gremo volit tudi v Piranu, Izoli, Kopru in Sežani«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. aprila 2022.
- ↑ »Gibanje Svoboda in KUL v tekmi za civilno družbo«. N1. 21. marec 2022. Pridobljeno 10. aprila 2022.
- ↑ »Oddajmo podpis, Gremo volit, Ustvarjamo pravičnejšo družbo«. Gremo Volit. Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ »Prijava v Facebook«. Facebook. Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ »Meet Bernie Sanders' Official Photographer«. Time (v angleščini). Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ »Nika Kovač Obami predstavila kampanjo Gremo volit«. N1. 27. maj 2022. Pridobljeno 27. maja 2022.
- ↑ »Inštitut 8. marec: Oblast je nad nas poslala inšpektorat [Video]«.
- ↑ »Taksisti bodo zopet zastonj vozili na volišča: razvili so tudi aplikacijo«. N1. 7. april 2022. Pridobljeno 28. aprila 2022.
- ↑ 34,0 34,1 34,2 »Inšpektorat nad Inštitut 8. marec zaradi domnevnih kršitev volilne kampanje«. N1. 1. april 2022. Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ »Inšpektorat zbira dokaze o prekrških Inštituta 8. marec«. www.delo.si. Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ »Inštitut 8. marec razmišlja o kazenski ovadbi inšpektorja za notranje zadeve«. N1. 7. april 2022. Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ »Inštitut 8. marec: Poskus zastraševanja vam ni uspel«. zurnal24.si. Pridobljeno 19. maja 2022.
- ↑ 38,0 38,1 »Inštitut 8. marec: Do čiste pitne vode v Anhovem še trije glasovi«. Dnevnik. Pridobljeno 19. maja 2022.
- ↑ 39,0 39,1 »Amandma sprejet: prebivalci Anhovega bodo dobili čisto pitno vodo«. N1. 18. november 2021. Pridobljeno 19. maja 2022.
- ↑ »Peticijo v podporo Studiu City, Tedniku in Tarči v dveh tednih podpisalo več kot 40.000 ljudi«.
No comments:
Post a Comment