Slovaški premier Robert Fico ni več v smrtni nevarnosti. Napad politično motiviran.
V mestu Handlova, kjer je bilo srečanje vlade, je bil ustreljen slovaški predsednik vlade Robert Fico. 59-letni politik je v bolnišnici v Banski Bystrici prestal operacijo in ni več v smrtni nevarnosti. Osumljenca so prijeli takoj po napadu.
Zvečer je podpredsednik vlade Tomaš Taraba sporočil, da je Robert Fico prestal operacijo in da ni več v smrtni nevarnosti. Kot je dejal, je po njegovem vedenju operacija uspela, in izrazil prepričanje, da bo Fico preživel. Sporočil je tudi, da ga je ena kroga zadela v želodec, druga pa v sklep, je poročal Guardian.
Slovaška ministrica za zdravje Zuzana Dolinkova je dodala, da je Fico v najboljših rokah, ki skrbijo za njegovo zdravje. "Verjamem, da se bo vse dobro izteklo. Držim pesti in želim veliko moči ne le njemu, ampak tudi zdravstvenemu osebju, ki se v tem trenutku resnično bori za njegovo življenje,'' je dejala.
Poskus atentata v kraju Handlova
Fico je bil hudo ranjen v streljanju nekaj pred 15. uro po srečanju slovaške vlade v kraju Handlova, od koder so ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Banski Bystrici.
Iz slovaškega vladnega kabineta so popoldne sporočili, da je njegovo življenje ogroženo. Obrambni minister Robert Kalinak je dejal, da se zdravniki borijo za njegovo življenje. Njegovo zdravstveno stanje je opisal kot zelo resno.
Do streljanja je prišlo, ko se je Fico želel rokovati z manjšo skupino ljudi. Po dosedanjih informacijah je Fica zadelo več od skupno petih nabojev, kolikor naj bi jih izstrelil napadalec.
Notranji minister: Napad je bil politično motiviran
Slovaški notranji minister Matúš Šutaj Eštok je potrdil, da je šlo za poskus atentata in da je bil napad politično motiviran. Poudaril je, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se čim prej razišče ta incident. Tako kot številni drugi je tudi on pozval k umiritvi napetosti, današnji dan označil pa kot najhujši za slovaško demokracijo. Dejal je, da gre za prvi primer v novejši zgodovini Slovaške, da se je nekdo – namesto na volitvah – odločil politično prepričanje izraziti z orožjem na ulici.
Šutaj Eštok je predstavil prve sklepe preiskave incidenta, ki po njegovih besedah kažejo na to, da se je napadalec za atentat odločil kmalu po lanskih splošnih volitvah, na katerih je slavila Fičeva stranka Smer-SD.
Hkrati je izrekel kritiko medijev in novinarjev. "Številni od vas ste tisti, ki ste sejali to sovraštvo," je povedal zbranim. Podobno kritičen je bil tudi do tega, kar je opisal kot sovražni govor na družbenih omrežjih. Zaradi poskusa atentata je napovedal sklic seje sveta za nacionalno varnost.
Policija je pozvala medije, naj onemogočijo komentiranje pod članki, povezanimi s streljanjem na premierja, javnost pa, da se vzdrži grozilnih in sovražnih komentarjev.
Kdo je napadalec?
Po poročanju slovaških medijev je napadalec 71-letni moški iz mesta Levice na jugozahodu Slovaške, pesnik in pisatelj, član Društva slovaških pisateljev. Po nekaterih informacijah naj bi bil nekoč zaposlen kot varnostnik.
V javnost je prišel posnetek njegovega zaslišanja, ko je povedal, da je ustrelil Fica, ker se ni strinjal z vladno politiko.
Aktuality.sk poroča o izjavi napadalčevega sina, ki trdi, da je imel njegov oče dovoljenje za orožje in da sam ni vedel, kaj je oče načrtoval.
Dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Maja Derčar je poročala, da je osumljenec pred osmimi leti na spletu objavil pobudo za zbiranje podpisov za ustanovitev politične stranke Gibanje proti nasilju. Pripisovali so mu članstvo v liberalni opozicijski stranki Napredna Slovaška, ki je navedbe že zavrnila in njegova dejanja zelo obsodila ter tudi odpovedala napovedane proteste proti razpustitvi javne televizije.
Predstavniki slovaške politike zgroženi
"Z grozo sem prejel informacijo, da je bil predsednik vlade Robert Fico tarča poskusa atentata po seji vlade v Handlovi," je na družbenem omrežju X zapisal novoizvoljeni slovaški predsednik Peter Pellegrini. "Zgrožen sem nad tem izrazom sovraštva. Ni se nam treba strinjati z vsem, vendar obstaja veliko načinov, kako lahko izrazimo svoje nestrinjanje na demokratičen in zakonit način," je opozoril Pellegrini. "Izražanje političnega mnenja z orožjem in ne na voliščih ogroža vse, kar smo skupaj zgradili v 31 letih slovaške suverenosti," je še zapisal.
Odhajajoča slovaška predsednica Zuzana Čaputova je napad ostro obsodila in ga označila za okrutnega in neusmiljenega. Kot je opozorila, sovražna retorika v družbi vodi k sovražnim dejanjem.
"Šokiran sem in zgrožen nad streljanjem na predsednika vlade Roberta Fica v Handlovi," je na omrežju X napisal poslanec Michal Šimečka, član stranke Napredna Slovaška. Opozicija je odpovedala proteste v podporo slovaški televiziji RTVS.
V zadnjem mandatu usmeritev k proruskim stališčem
Robert Fico je bil na položaj predsednika vlade znova imenovan oktobra lani, potem ko je bil premier v obdobjih 2006–2010 in 2012–2018. Je ustanovitelj socialdemokratske stranke Smer-SD, ki jo vodi od leta 1999. Trenutno koalicijo je oblikoval skupaj s socialdemokratsko stranko Glas-SD in prorusko Slovaško nacionalno stranko (SNS).
Po zadnjem prevzemu oblasti je Fico zunanjo politiko države usmeril k bolj proruskim stališčem, ob tem pa je začel tudi reforme kazenskega prava in medijev, ki so sprožile zaskrbljenost zaradi slabitve pravne države. Januarja je ustavil vojaško pomoč Ukrajini, aprila pa je vlada potrdila predlog zakona, ki predvideva razpustitev javne radiotelevizije RTVS in njeno preoblikovanje v novo medijsko institucijo.
Kot navaja Reuters, je 59-letni Fico v tri desetletja dolgi karieri spretno krmaril med proevropskim ter nacionalističnimi protibruseljskimi in protiameriškimi stališči, hkrati pa je pokazal, da je pripravljen spreminjati stališča glede na javno mnenje ali spremenjeno politično realnost.
V zadnjih štirih letih je zavzel skrajnejša stališča, ki vključujejo ostre kritike zahodnih zaveznikov, obljube o ustavitvi vojaške podpore Kijevu, nasprotovanje sankcijam proti Rusiji in grožnje z vetom na vsako prihodnje povabilo Ukrajini k članstvu v Natu. Med drugim je njegova koalicija ustavila slovaške uradne pošiljke orožja za Ukrajino, Fico pa je govoril o tem, kar je imenoval zahodni vpliv v vojni, ki je po njegovem mnenju povzročil samo medsebojno pobijanje slovanskih narodov.
Fico je med svojo politično kariero vztrajno ponavljal, da bo zaščitil življenjski standard tistih, ki so ostali v državi, kjer razmere za številne Slovake le počasi dohitevajo zahodno Evropo.
"Fico je tehnik moči, daleč najboljši na Slovaškem. Trenutno nima nasprotnika," je za Reuters dejal sociolog Michal Vasecka iz Bratislava Policy Instituta. "Fico vedno spremlja javnomnenjske raziskave, razume, kaj se dogaja v družbi."
Izkušeni politik je opravljal različne funkcije
Fico je bil rojen v delavski družini. Leta 1986 je diplomiral iz prava in se pridružil takrat vladajoči komunistični partiji. Po padcu komunistične vladavine leta 1989 je delal kot vladni pravnik, potem osvojil mesto v parlamentu kot član preimenovane komunistične stranke in zastopal Slovaško na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Od leta 1999 je na čelu stranke SMER, ki jo je ustanovil kot znak nasprotovanja reformistični desnosredinski vladi. Nezadovoljstvo z liberalnimi gospodarskimi reformami je prelil v svojo prvo volilno zmago leta 2006. Kljub oblikovanju vlade z nacionalisti je vodil vlado na poti k sprejetju evra leta 2009.
Drugič se je naselil v premierski urad, potem ko je dve leti pozneje razpadla še ena desnosredinska koalicija, ostro stališče do prebežnikov pa mu je pomagalo do ponovne volitve leta 2016. Po tej zmagi je izjavil, da želi Slovaško kot del jedra EU-ja s Francijo in Nemčijo.
Pomemben politični trenutek zanj je bil leta 2018, ko je bil tarča ostrih kritik po umoru novinarja Jana Kuciaka, ki je preiskoval korupcijo na visoki ravni, in njegove zaročenke Martine Kusnirove. To je spodbudilo množične proteste proti korupciji in Fico je bil prisiljen odstopiti. Stranka SMER je na volitvah leta 2020 izgubila oblast, zmagale so stranke, ki so se zavezale, da bodo izkoreninile korupcijo, in njegova stranka se je razdelila.
V času pandemije je Fico, njegova stranka je imela takrat manj kot 10-odstotno podporo, ostro kritiziral vladne zdravstvene ukrepe. "Postal je najvidnejši politični predstavnik gibanja proti maskam ali cepljenju," je dejal politični analitik Grigorij Meseznikov.
Fico ves čas zavrača obtožbe o podkupovanju, ki so spremljale njegovo stranko med njegovo politično kariero. Leta 2022 je bil obtožen kriminalne zarote za uporabo policijskih in davčnih podatkov za politične sovražnike – obtožbe je zanikal in so bile pozneje ovržene.
Na zadnjih volitvah v 5,5-milijonski državi, kjer le manjšina verjame, da je Rusija kriva za ukrajinsko vojno, je znova prepričal večino prebivalcev in oblikoval novo vlado. Fico, za katerega analitiki menijo, da se zgleduje po madžarskem Viktorju Orbanu, je dejal, da so zanj v ospredju slovaški interesi in da želi, da se vojna konča. Zahodni zavezniki in Ukrajina trdijo, da bi ustavitev vojaške pomoči Kijevu pomagala Rusiji.
- Abrahama Lincolna, 16. ameriškega predsednika, ki se je zapisal v zgodovino kot predsednik, ki je podpisal odlok o odpravi suženjstva, je 14. aprila 1865 med predstavo v gledališču Ford ustrelil igralec John Wilkes.
- Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand se je v odprtem avtomobilu z ženo Zofijo in spremstvom 28. junija 1914 vozil po Sarajevu, ko je k njemu pristopil član tajne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip in ustrelil prestolonaslednika in njegovo nosečo ženo.
- Mahatmo Gandija, indijskega političnega voditelja in odvetnika, je 30. januarja 1948 ustrelil Nathuram Hodse, hindujski nacionalist.
- 22. novembra 1963 je v Dallasu pod streli morilca umrl najmlajši izvoljeni ameriški predsednik John F. Kennedy. Umoril ga je Lee Harvey Oswald, nekdanji marinec in komunistični zanesenjak.
- Malcolm X je bil ikona boja za pravice temnopoltih Američanov in islamistični duhovnik, desetletje pa je bil tudi goreč voditelj organizacije Islamski narod, ki jo je pozneje zapustil. 21. februarja 1964 so nanj streljali trije napadalci, Thomas Hagen, Norman Butler in Thomas Johnson.
- Pastor, borec za pravice temnopoltih in najmlajši dobitnik Nobelove nagrade za mir (prejel jo je leta 1964) je bil umorjen 4. aprila 1968 v Memphisu. Umoril ga je James Earl Ray, ki je vanj streljal, ko je King stal na balkonu svoje sobe v motelu Lorraine.
- Pet let po smrti Johna F. Kennedyja je njegovega brata Roberta Kennedyja, ko se je pripravljal na osvojitev demokratske kandidature za predsedniške volitve, ustrelil 24-letni palestinsko-jordanski priseljenec Sirhan Sirhan.
- Legendarnega glasbenika Johna Lennona, člana kultnih The Beatles, je 8. decembra 1980 pred njegovim stanovanjem v stavbi Dakota v New Yorku ubil takrat 25-letni Mark David Chapman.
- 28. februarja 1986 malo pred polnočjo je bil v središču Stockholma ustreljen švedski premier Olof Palme, eden najprodornejših politikov sveta v 60. in 70. letih.
- 4. novembra 1995 so v Tel Avivu na shodu v podporo njegovim mirovnim prizadevanjem ubili izraelskega premierja Jicaka Rabina. Znan je bil po tem, da je z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir, ker so sklenili mir med Izraelci in Palestinci ter podpisali oselski sporazum. Storilec je bil Jigal Amir, desničarski izraelski radikalec.
- Srbijo je 12. marca 2003 pretresla novica o atentatu na premierja Zorana Đinđića, ki je pred sedežem vlade umrl pod streli ostrostrelca. Za atentat na Đinđića so bili leta 2007 obsojeni pripadniki zemunskega klana in njihov vodja Milorad Ulemek Legija.
- 10. septembra 2003 je v nakupovalnem centru v Stockholmu duševno moteni Srb Mijajlo Mijajlović zabodel švedsko zunanjo ministrico 46-letno Anno Lindh, ki je dan pozneje zaradi hudih poškodb umrla.
- 27. decembra 2007 je v krvavem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju umrla nekdanja pakistanska premierka Benazir Buto. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil.
- 19. decembra 2016 je bil na odprtju fotografske razstave v atentatu ubit ruski veleposlanik v Turčiji Andrej Karlov.
- 8. julija 2022 je napadalec Tecuja Jamagami, nekdanji pripadnik japonske mornarice, na predvolilnem shodu v mestu Nara na jugu Japonske z doma narejeno pištolo ustrelil nekdanjega japonskega premierja Šinza Abeja, ki je zaradi hudih poškodb umrl v bolnišnici.
No comments:
Post a Comment